»Mislim, da imamo lahko včasih zelo globoke pogovore na zelo neverjetnih mestih. Včasih je lažje deliti podrobnosti svojega življenja s popolnimi neznanci in včasih lahko z njimi na novo odkrijemo sami sebe. Pogovori z neznanci so torej potencial, saj nisi obremenjen z zgodovino, in to se mi zdi zanimivo.«
»O seksu nisem želel napisati nič negativnega, saj nimam nobenih težav s promiskuitetnimi ljudmi. Če hočejo biti promiskuitetni, naj bodo, dokler se s tem strinjajo tudi njihovi partnerji in so spoštljivi drug do drugega.«
»Mislim, da imamo lahko včasih zelo globoke pogovore na zelo neverjetnih mestih. Včasih je lažje deliti podrobnosti svojega življenja s popolnimi neznanci in včasih lahko z njimi na novo odkrijemo sami sebe.«
»Želel sem pisati o osebi, ki je doživela izjemno travmatičen dogodek in ki se poskuša ponovno sestaviti, ima potrebo po druženju z ljudmi, vendar ne želi biti s tistimi, ki jih pozna in ki poznajo njeno zgodovino.«
»Pravljica Janko in Metka me že dolgo vznemirja. Ko sem jo pred petnajstimi leti na akademiji režiral kot avtorsko radijsko igro, sem jo obravnaval parodično skozi psihoanalizo.«
»To, da ne govorimo, pomeni, da mora biti vsak gib jasnejši. Naša mimika mora biti izrazitejša. Točno moramo vedeti, kaj določen premik in gesta sporočata. Pravzaprav smo skozi študij predstave ugotovili, da so včasih besede povsem odveč.«
»Glasbenica Polona Janežič ima izjemen občutek za atmosfere in je sproti pisala glasbo glede na razvoj posameznega prizora. Glasba je ves čas prisotna, poleg vzdušja soustvarja tudi dramaturgijo in ritem predstave.«
»Odločili smo se, da radikalno skrajšamo adaptacijo romana, ki so jo že zaigrali v nacionalnem teatru v Londonu, ključne situacije in osrednje značaje nastopajočih pa smo seveda ohranili.«
